Oblačila, ki jih kupite v Stari šoli so bolj trajnostna.

Takšna moda ima globlji pomen. To je moda, v kateri se skriva trajnostna zgodba. Kajti vse stvari, ki jih boste videli v Stari šoli so že rabljene, nekatere so stare desetletja, nekatere manj. Nekatere so spremenile prvotno obliko – tako je iz kavbojk nastala torbica. Oblačilom je podan pridih časa.

Masovno potrošništvo ni več popularno, zdaj je veliko bolj priljubljena ekološka, individualnizirana in minimalistična usmerjenost. Vse več je mladih in starejših, ki raje posežejo po oblačilih iz druge roke. Na ta način lahko veliko bolj okrepimo svoj trajnostni “statement”, ki ga dajemo svetu s svojo zunanjo podobo kot pa z masovnim kopičenjem dragih, razkošnih izdelkov z velikimi, svetlečimi logotipi.

Ali veste, kako (ne)zdrava so vaša nova oblačila?

Študije iz leta 2014 so pokazale skrb vzbujajoče dejstvo, da so škodljive kemikalije prisotne v skoraj vseh novih oblačilih in to ne glede na cenovni razred blagovnih znamk (od H & M do Diorja in Versaceja). Študija Nacionalnega inštituta za varovanje zdravje (NIJZ) je v analizi ugotovila, te kemikalije sodijo med t. i. kemijske povzročitelje hormonskih motenj, ki negativno vplivajo na neplodnost in celo na razvoj zarodka, saj motijo delovanje spolnih organov in žleze ščitnice. Druge kemikalije, kot so perfluorirane kemikalije, imajo lahko negativne učinke na imunski sistem in v velikih količinah (ki so bile npr. najdene v kopalkah) celo povzročajo raka.

Vir: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/skodljive-kemikalije-v-oblacilih-lahko-vplivajo-na-plodnost/330458

Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je največ kemikalij ravno v otroških oblačilih. Skrivajo pa se v raznih potiskih junakov iz risank in drugih motivov, ki krasijo oblačila otrok, od spodnjega perila pa do bunde.

Ali ste vedeli, da lahko mešanice kemikalij v otroških oblačilih (tudi pri manjših odmerkih) vplivajo na reproduktivni sistem in hormonsko ravnovesje otrok? Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ), da so otroci še posebej občutljivi, saj še nimajo dovolj dobro razvitega sistema za presnovo kemikalij. Žal so škodljive kemikalije odkrili tudi v izdelkih, narejenih iz ekološkega bombaža, ki ga že najdemo po trgovinah. Bombaž je že zrastel na ekološki način, obdelan, pobarvan in potiskan pa je bil z istimi strupi kot druga oblačila.

Najbrž si mislite, pa saj imamo zakone in zdravstvene inšpektorje, ki prekontrolirajo vse izdelke, kajne? Žal so v EU-ju ftalati, ki se večinoma »pretihotapijo« iz uvoza, dovoljeni! (uredba REACH 1907/2006). Ironično je, da ima še Kitajska glede tega bolj stroške zakone J

Kaj lahko naredite?

Mamice si lahko vsaj za otroke sposodite že rabljena oblačila, ki so bila večkrat že oprana in vsebujejo manj škodljivih kemikalij. Z nakupom rabljenih oblačil, namesto novih, prispevate tudi k ohranitvi okolja, pa tudi manj obremenjujete družinski proračun. Lahko tudi pobrskate po spletu za izdelki iz ekoloških vlaken, obdelanih z naravnimi barvili, brez uporabe strupenih kemikalij, vendar je teh bolj malo na trgu, pa še precej draga so, zaradi dražjih naravnih surovin.

Okoljske posledice “hitre mode”

Poleg zgodbe imajo naša oblačila še en pomen. Pomen ponovne uporabe oz. okoljske ozaveščenosti.

Velika tekstilna podjetja so vrhunsko oblikovalsko modo, ki je bila pred časom dostopna samo višjemu sloju, naredila dosegljivo širšim množicam. Poceni hitra moda ali “fast fashion” pa ima svojo ceno. Če izvzamemo izkoriščanje poceni delovne sile v državah, kjer ta oblačila izdelujejo, ne moremo mimo posledic, ki jih ima panoga na okolje.

Ne smemo spregledati dejstva, da je tekstilna industrija na 2. mestu največjih onesnaževalcev na svetu (na prvem mestu je kmetijstvo). Za eno tipično 200- gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode in 8 kilovatnih ur elektrike. Poleg tega pa je vzgoja bombaža vezana tudi na ogromno porabo pesticidov.

Če bi vsak od nas samo 1 kilogram oblačil, namenjen na odlagališče, ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranil 6.000 litrov vode.

Ponovna uporaba oblačil in tudi drugih predmetov prihrani porabo naravnih virov potrebnih za izdelavo novih oblačil, prihrani uporabo pesticidov, kemikalij in tudi izpust CO2, ki ob tem nastajajo ter zmanjšuje odlaganje težko razgradljivih tekstilnih odpadkov na odlagališča!

 

Živite, kot da nam je na razpolago še en planet?

V razmislek naj vam bodo besede direktorja Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF), ki so bile zapisane v zadnjem poročilu: »Živimo, kot da nam je na razpolago še en planet. Izkoriščamo 50 odstotkov več virov, kot jih lahko Zemlja trajno proizvede. Če se do leta 2030 to ne bo spremenilo, za preživetje ne bosta dovolj niti dva dodatna planeta.«

Žal za enkrat nimamo niti enega planeta še, na katerega se lahko preselimo. Lahko pa naredimo veliko, če začnemo z malimi spremembami pri sebi. Predvsem načinom kupovanja, porabe in smetenja.

Tudi “veliki” se že zavedajo, da moda ne more biti kaj drugega, kot trajnostna.